Sočutnost odnosa...

Vsak izmed vas se je v letošnjem iztekajočem letu brusil v diamant. Enim je že uspelo izbrusiti svoje vrline in stopiti v svojo moč, drugim še bo. A pomembno je, da ne obupate na svoji poti. Ker že dolgo nisem pisala bloga se počutim, kot da sem malo iz vaje :). Danes je moj namen pisati o tem, o resnici in plati duhovnega in osebni rasti, ker me boli srce, ko vidim kako zmedeni ste eni pravijo to, drugi drugo in zopet ste nesrečni. Zakaj? Ker ne sledite klicu svoje duše. Saj je lažje slediti nekomu drugemu, kot sebi.

Nekateri so v tem letu izkusili lekcije, ki niti najmanj niso bile lahke. A na svojih seansah pogostokrat slišim stavek:" Saj to vem, delam ves čas na sebi, delam pa ne gre čez." Seveda ne gre čez, ker greste preko sebe. Kako vem? Ker delate vse, da bi ugodili drugim, namesto sebi. Je res?

Potem skušate svoje življenje graditi na pozitivnih mislih, afirmacijah, mantrah in ne vem še čem. Pričakujete čudežne razrešitve, a pozabite delati in delovati z občutkom - občutiti sebe.

Bistvo ni v tem, da vi ves čas afirmirate, mantrate, si vizualizirate pri tem pa vi niti najmanj niste pripravljeni biti ta energija. Nato dobim od stranke čuden pogled, češ kaj govorim. Dobro vem kaj počnem in kaj sem. Moja vsaka stopinja na prehojeni poti sem jaz. Govorim iz svojih lekcij in govorim iz tega, kar sem doživela sama. Poleg tega, da kanaliziram energije in dobim uvide za vase in kaj storiti na vaši poti. Vem, da je ni čarobne palčke, ki vas bo premaknila, če vi niti najmanj v sebi ne boste pripravljeni storiti koraka v to smer. Vse je svobodna volja in izbira.

Letos je leto, ko so bili odnosi najbolj izpostavljeni. Nihali so, do vseh korenin. Tudi v ožjem krogu vaših družin. Tudi sama pri tem nisem bila izjema. Komunikacija je bila pri meni ključna, zato sem v letošnjem leto čistila in delala vse na tem, da se to več ne ponavlja in delala kar je v moji moči, da sebe postavim v prioriteto. Kaj pa vi?

Koga ste postavili za prioriteto? Ste izbrali sebe ali druge?

Nekaj kar sem se naučila v svoji lekciji so sočutni odnosi. To sem danes želela deliti z vami, ker želim, da sami pri sebi ugotovite kaj je tisto, kar vas v odnosih žene naprej in kaj je tisto kar ne pije več vode. Kako te odnose spustiti, ko veste, da bolijo in pri tem si ne nakopljete dodatne karme?

Ja letos smo imeli vsi ta izziv. Angeli so tu v pomoč in tudi skozi njihovo vodstvo, ko nisem vedela več kako razrešiti ta odnos sem dobila odličen uvid in razumevanje in to je sočuten odnos.

Ko se nahajate v vampirskih odnosih: to so enosmerni odnosi, ko vi ves čas dajete ljubezen in naklonjenost, čas, denar, dobro voljo, nasvete, usluge itn. V zameno pa ne teče izmenjava energij v obojestransko korist, za piko na i ste izčrpani še vi. To so vampirski odnosi. V takih odnosih je čas, da nato potegnete črto in rečete zbogom, brez kančka slabe vesti ali občutka krivde.

Harmonični odnosi so tisto, kar si zaslužimo vsi. Kjer izhajamo iz čutenja, sočutja, dopuščanja in brezpogojne ljubezni.

Resnica je ta, da je to lažje storiti prijateljem, sodelavcem. Tam lahko rečemo zbogom. Ko se pa znajdemo v odnosu kjer je vpletena 'krvna' vez kot so: oče, mama, brat, sestra. Tam, pa je to vez prekiniti težje. Kljub temu, da so lahko znotraj družine vampirski odnosi. Zakaj je tako težko reči ne in sebi JA? Zakaj je tako težko slediti klicu svoje duše in slediti temu? Ko veš, da odnosi niso več na dobrih in zdravih navadah, temveč prav nasprotno?

Ja, vem. Tukaj se začnejo dvigati vzorci. Ali se bom družini zameril/-a? Ali bom ostal/a sam/a? Ali si bom nakopal/a karmo? Ali bom imel ves čas občutek krivde?

Ali veste, da toksični odnosi, vampirski odnosi v vaše življenje ne prinašajo obilja in blaginje? Kaj bi izbrali potem? Če imate na voljo obilje ali vampirske odnose? Ste izbrali? Veste kaj izbirate?

Ves čas hrepenite po harmoničnih odnosih, ves čas stremite k obilju, želite si ga tako močno. A za svoje odnose do sebe niste pripravljeni storiti koraka v to smer. Kaj si želite? Ste pripravljeni stati za svojo resnico? Ste pripravljeni izraziti svoje občutke, ne glede na to kaj si misli okolica? Ste pripravljeni biti tako brutalno iskreni?

Pa, veste kaj? Resnico lahko izrazite prav na sočuten način. Ni vam treba vpiti, se dreti. Ker, ko se derete ste šibki. Saj veste, da ste v tistem trenutku izhajali iz ega in ne iz sočutja. Zato karme v resnici si ne boste nakopali, ko boste vi živeli v skladu s svojo resnico.

Če boste sledili sebi in svojemu srcu, svoji resnici. Boste vedeli, da tudi, če je še tako težko nekomu izraziti resnico in izraziti svoje misli, občukte, boste sledili sebi. Resnica kratkoročno vseeno manj boli, kot laž, ki je dolgoročna bolečina. Vprašanje je, če laž kdaj izgine, ali je vedno le vaša senca, ki vam sledi kot slaba vest in krivda? Kje v tem trenutku še ne živite v skladu s svojo resnico?

Ko ste soočeni z družinskim odnosom, ko se morate odločiti ali odidi ali ostani, je čas da se vprašate: "Kaj je resnica zame? Kaj je prispevek zame? Kaj bi izbrala ljubezen?" Ko se boste vprašali, sledite vzgibu, intuiciji, energiji kamor vas vodi. Sledite občutku. Pojdite za tem in ne omahujte. Saj prav iz teh vprašanj sledite iz energije kot bitje luči in svetlobe.

Bolj, ko zanikate sebe, bolj se ranite. Bolj živite pomanjkanje. Bolj niste izpopolnjeni.

V mnogih vidim strah pred osamljenostjo. Ali je biti osamljen slabo? Niti najmanj. Ko postavite svoj odnos do sebe v trdne temelje, ko se cenite in spoštujete dovolj, da sebe postavite na 1. mesto, takrat ste odprti za obilje. V vašem življenju bodo obstajali le iskreni in sočutni odnosi, ker boste to izbrali. A v prvi vrsti morate biti brutalno iskreni do sebe in stati za svojo resnico.

Mnogo odnosov izgine prav zaradi napačnih pričakovanj in neizraženih občutkov.

Kolikokrat se vam zgodi, da ste v glavi razmišljali nekaj, pričakovali od nekoga, da to stori za vas. Tega niste prejeli. Zakaj? Ali ste zahtevali od te osebe to kar ste premevali v glavi? Vidite kako izražate vaše občutke skozi pričakovanja. Oseba nasproti vas niti najmanj ne ve, kaj pričakujete od nje, dokler tega ne skomunicirate. Komunikacija je ključ. Začnite izražati vaše misli in občutke. Če vam je to težko, potem ne živite sebe. V sebi nekje globoko zanikate sebe in se ne spoštujete.

Človek, ki nima težav z izražanjem tudi z obiljem nima težav. Saj v sebi ve kaj si želi in kje ima svoje cilje. V svojem življenju dovolijo, da vsak živi svojo pot. Da živi, kot želi. Ne zato, ker bi želeli pri tem nekoga na silo zadržati ali omejevati. To ni odnos, še manj sočuten odnos. Taka oseba živi svoje življenje nenavezan na nekoga drugega.

Iz moje lekcije se lahko naučite nekaj, a živeti morate svojo pot...

V tem letu je mene učila komunikacija pri izražanju do svojih občutkov in spoštovanja sebe. Na voljo sem bila vsem in storila za vse dovolj. Pri tem sem pozabila nase in na svoje prioritete. Ko sem vzela svojo moč nazaj in postavila sebe na prvo mesto je energija stekla v smer, katero sem želela. A zato lekcijo sem letos imela kar nekaj težav na grlu, dokler nisem pristala na samem antibiotiku.

Ko sem izrazila občutek, spustila navezavo, oprostila sebi in storila kar je prav zame in upoštevala svojo voljo sem prejela v odgovor skozi svoje sanje. Lepo drsalko, ki izvaja treninge s hudim naporom, ki se je brusila v piruetah in axlih. Ko je bila na nastopu notranje zadovoljna in izpopolnjena, ker ji je uspelo izvesti vse elemente popolno. Ta drsalka sem bila jaz. Opazovala sem jo kako se brusi v diamant (kljub joku, bolečinam, udarcem na ledu in še kaj). Zato sem delala na sebi svojih 22 let truda, ozaveščanja, odpuščanja, lekcij, prehodila čez mnogo izgub svojcev, da sem prišla do spoznanja sočutnih odnosov. Moja lekcija življenja je bila spoznati sebe skozi izgube odnosov. Ko mi je angel poleti rekel, sedaj boš vidla kaj pomeni biti nenavezan na ljudi. Sem debelo pogledala kaj mi govori. A imel je prav. Čustvo je edina stvar, ki boli in to ustvarja navezanost na odnos. Sočuten odnos ne nosi bolečine in ne nosi navezav. Dovoli vsakemu posamezniku, da je kar je. Po njegovi svobodni volji in izbiri. Tudi do sebe, ko ste v sočutnem odnosu si dovolite izraziti svojo resnico ne glede na čustvo (ali je to jeza, ali žalost, ali stres, bolečina, jok, veselje, radost itn.).

Bistvo ni v tem, kakšne odnose gojimo do drugih, temveč kako se mi počutimo v sebi. Ali smo zadovoljni s seboj? Ali smo izpoplnjeni? Ali smo radostni in veseli? Ali si dovolimo biti mi v vseh pogledih (od žalosti do veselja in vseh poplav občutkov)? Ali smo pomirjeni v sebi?

Želim vam, da ste srečni in pomirjeni s seboj, da veste kaj v resnici želite od sebe in sledite temu klicu.

Za vas z ljubeznijo,

Aleksandra Rehar