Transformacija sebe
To je nekaj, česar se vsi radi tako izogibamo. Vsaka sprememba pa naj bo še tako dobra ali slaba je nekaj, kar niti v snu ne želimo početi. Ker ja, če bi se dalo bi se slabim stvarem izognili radi kar se da.
A transformacija zame ni slaba. Nekoč sem gledala z očmi slabosti in da je to nekaj slabega. Danes gledam, da je to nekaj, kar ni več v sozvočju z menoj in se mora spremeniti na način, da bo usklajeno z menoj. A kakšen način bom izbrala, je odvisno od mene. Poti je več. Jaz izbiram lahkotnost bivanja.
Vsako transformacijo odlašamo lahko vse do trenutka, dokler nas energije ne prisilijo v preobrate in takrat se začnemo spreminjati. V tej fazi prihajamo do poplave občutkov od jeze, žalosti, igranje žrtve sebe, do visoke evforije, do misli na samomor itn. Vem, težko se je soočati se s seboj. Vem ni lahka pot, prehodila sem jo tudi sama. A na koncu veš, da je vredno.
Vem, da vsakič znova zapadate v podobne transformacije in lekcije. Vsakič znova in znova vse do trenutka, dokler ne rečete sami sebi: "DOVOLJ MI JE VSEGA, POTREBUJEM MIR". Oh, kako poznam ta občutek. Resnično vas razumem.
A kako doseči mir in biti miren ves čas? To je ja nemogoče! Veste kaj? Je mogoče. Delala sem in bila v službi 8 ur na dan vsak dan, v službi v kateri je kazalo mojo realnost, kaj si več ne želim. Ohranjala sem mirnost skozi dan, v sebi sem vedela, da to ni moja pot. Silila sem se k študiju, silila sem se k športu, dokler nisem postala 'suženj' obveznostim, čez glavo. Dušila sem se znotraj sebe do grla in še čez. V resnici sem si pesek metala v oči in bežala od neizbežne spremembe, ki je davno kričala, kdaj je dovolj. A kot razum želi vedno nekaj razumskega, greš do konca svojega limita in se zlorabljaš na vse mogoče načine, samo da utišaš glas svoje intuicije, ki te ves čas usmerja na pravo pot. Zloraba sebe je lahko na različne načine: od kajenja, alkohola, drog, prenajedanje, pretiranega spanja, do pretiravanja s športi, do pretiranega zapravljanja ipd. Vse to je zloraba. Jaz sem izbrala prenajedanje sladkega in slanega. Moji kg so šli strmo navzgor. Potem sem za piko na i, še pridelala tekaško poškodbo in začel se je čas introspekcije.
Hočeš ali nočeš me je me je življenje umirilo. Naenkrat mi je ta služba, dala odpoved. To sem kreirala ves čas, le zaradi 'drugih' sem vztrajala v tem prepričanju, da mora trdo delati, da si zaslužiš svoj kruh. Ker sem verjela ves čas tistim, ki so mi vsadili to prepričanje in ne sebi. Kakšno uslugo so mi naredili delodajalci takrat. Boljše se ne bi moglo izteči, kot se je takrat.
Od takrat naprej je moja pot, takšna kot je. Mineva 6. let od moje zadnje zaposlitve. Moja odpoved je prišla z dnem 2.10.2011. Sprejela sem jo mirno. Končala sem z delom 11.11.2011 lep datum, kajne? Vesolje ve! Zakaj je bilo temu tako. Globoko v sebi sem vedela, da grem na boljše, a takrat nisem vedela kam.
Bila sem v norih transformacijah. Metalo me je v boljše in slabše dneve. Bila sem, kot na razburkanem morju. Se učila novih veščin. Bila brez denarja, bila ob tako rekoč skoraj lačna na dneve, ostajalo je veliko neplačanih položnic in z možem sva komaj shajala vsak mesec, a nisem obupala. Verjela sem, da je mogoče imeti vse. Iskala sem rešitve, nisem odnehala. Svoj fokus sem obračala v smer: "Kaj lahko naredim in spremenim, da bo meni boljše, kot je sedaj ta trenutek?". To vprašanje vsak dan, je meni odprlo pot. Pot v zavedanje, pot do moje zmage in moje veličastnosti.
Pot, ki sem jo prehodila, je bila zame ena najboljših poti. Ne menjam za nič. Danes sem mirna. Zmogla sem vse, in zato me nič ne ustavi. Vsako spremembo sprejemam s popolno lahkotnostjo in mirnostjo v srcu.
Doživela sem novo rojstvo sebe, nov preporod in svojo izpopolnjenost. To je transformacija v pravem pomenu besede.
Grem tja, kamor želim, kadar želim.
Moja transformacija je pot k sebi. Najti sočutje do sebe in harmonijo v vsem. Voljo in ljubezen do sebe.
Ta pot je bila vredna vsake solze, vsakega dvoma in vsega, kar sem prehodila. Želim, dati krila ljudem, želim jih peljati čez življenje samo. Ker vem, da lahko in to delim z iskrenim srcem. Tukaj sem za vas, da veste, da na takšni poti niste sami.
Danes ne bi naredila nič drugače, kot sem izbrala.
Danes delim to z vami, ker vem, da vas poti križajo in mečejo, kot so metale mene.
A če sem zmogla jaz, lahko tudi vi.
Odločite se za sebe in svoje življenje, naj vam ne bo žal investirati vase. Pa naj bo to čas, znanje, druge veščine učenja, karkoli. S tem, ko investirate vase, dvigujete svojo lastno vrednost. Poiščite svojega spečega Feniksa v sebi in poletite, kakor daleč vas poneso vaša krila.
Z ljubeznijo <3
Aleksandra Rehar
Želite priti k meni na intuitivni osebni coaching? Vas kliče k spremembi. Če je to usklajeno z vami, potem mi pišite: flyinwings.ar@gmail.com
