Vera v sebe...
Že nekaj dni čutim kolektivno zavest, kako pada v depresijo in dvome in na tej poti izgubljate sebe. Zato se čutim tudi dolžno spregovoriti o tem, kot nekdo, ki prebuja zavest vsem okoli sebe. Ne glede na to, kaj se v medijih govori, piše, seje ne vem koliko strahu in dvomov, pa naj bodo to grožnje z vojnami ali pa druga ustrahovanja. Sploh ni pomembno. Ampak nekaj pa je resnica. Dokler vi verjamete vase in v svoje sposobnosti in stojite v svojem stebru moči, vas nič ne bo zamajalo. Niti strah ne.
Koliko manipulacij in mahinacij še potrebujete, da ozavestite, da to ni vaša zgodba? Koliko časa, se boste še zapletali v drame, ki sploh niso vaše? Koliko časa boste trpeli in bili tiho, ne da bi izrazili svojo voljo in dvignili svoj glas, ko je to potrebno? Koliko časa, si boste še zanikali vaš tihi glasek intuicije, ki ve kaj je prav za vas? Ali nadaljujem še z vprašanji?
Želim, da globoko v sebi pridete do resnice. Vaše resnice. Kdo si sploh drzne o tem govoriti kaj je prav za vas in kaj ne? Nihče!!! Vi veste ves čas odgovore v sebi in temu sledite! Ja in jezna sem, ko vidim napredek pri ljudeh in jim vedno znova nekdo poruši sanje in nekaj v kar je verjel! Dovolj je tega, da se vrši manipulacija na vse prikrite načine. ČAS JE ZA RESNICO!
Ko sem sama hodila svojo pot čez svoje trnje, sem se po smrti svoje mame izgubila. Bila sem človek, ki je pri svojih 23 že stal v svojem stebru moči. A, ko sem bila najbolj šibka, so me drugi preglasili. Zakaj? Ker sem vso moč predala svoji nebeški mami. Ona je bila moja Zemeljska vodnica in moja vodnica čez življenje. Ko nje ni bilo več, sem izgubila vse. Dolga pot je bila, da sem zopet prišla nazaj in stopila v svojo notranjo moč. Zeloooooo dolga. Sedaj, ko to vem, me ne zamaje nič. Ker znova verjamem vase.
Kako sem prišla ven iz te poti?
Prebirala sem knjige raznih tem, delala na sebi, se počasi prebujala, gradila znova vero vase in nehala predajati moči vsem okoli sebe. Nehala sem iskati potrditve zunaj sebe. Nehala sem verjeti drugim zgodbam. Postala sem znova jaz. Prisluhnila sem sebi. Nagovarjala sem svojo dušo in telo vsak dan, vsako jutro in vsak večer. Kaj si želi 'Alex'? Kaj bi rada počela v življenju? Kaj me osrečuje? Kaj bi bila, če bi živela svoje sanje, kdo bi bila? Ali si želim biti takšna? Vse to so bila moja vprašanja. Odgovori niso prihajali vsak dan. Ampak, ker sem poslušala sebe, sem postopoma nazaj prebudila svojo lastno intuicijo. Počasi sem verjela, da to kar počnem je prav. In je vedno tako prav. Nisem podvomila v svoj občutek nikdar. Zanesla sem se na svoje notranje občutke in vedenje, ki je bilo v meni. Z vprašanji delujem še danes. Morda se ne sprašujem več vsak dan, ker ne čutim potrebe. A napredek je vseeno. In še vedno se kaj najde pri meni, kar je potrebno ozaveščanja. Razlika je samo ta med prej in zdaj, da zdaj ne potrebujem več toliko časa. To je vse. V trenutku zaznam, kaj je za ozavestiti in to spremenim.
Spreminjam se sama, posledično se spreminja moja okolica. Določeni ljudje so morali odpasti, določeni so vstopili v moje življenje, in to se bo vedno spreminjalo.
Razlika je kdaj se mi uspemo prilagoditi na vse novosti. Ali smo sploh pripravljeni sprejeti novosti in spreminjati sebe na bolje.
In veste kaj, ni ga človeka, ki bi mi še kdaj koli rekel, da duhovna in osebna rast ne gresta z roko v roki skupaj. To je moje zavedanje. Kaj je vaše, pa prepuščam vam. V meni to 'vibrira'. Za rast je potrebna tako vera v osebe, kot osebni napredek. Deluje vse, kar verjamete, da deluje. Vi sami veste katerih tehnik in orodij se boste posluževali. Ni ne prav ne narobe. Vsak ima svoj tempo rasti. Eni gredo hitreje čez osebne transformacije, drugi počasneje. Ni pomembno kako hitri ste, pomembno je, da se premikate po svoji pot navzgor.
Trditev: "TRDO DELO JE NEKAJ, KAR JE PRAVA POT!"
Tukaj vam bom ob tej trditvi izpostavila svoj vidik. Vi pa vzemite tisto, kar je v skladu z vašo vibracijo. Ni ne prav, ne narobe. Je samo trditev.
Včasih sem verjela tej trditvi. Danes ne več. Zakaj je temu tako? Sama sem zelo 'Zemeljska' in zelo prizemljen človek. Moram najprej sama doživeti na svoji koži, da lahko nekaj verjamem, da resnično deluje. Zato, ker sem tej trditvi verjela, sem dolgo časa potrebovala, da sem se sploh kam premaknila. Šla sem zelo po 'polžje' in precej v 'varni' coni. Kaj se je zgodilo? Ja prav to, vse je šlo počasi. Moja duša znotraj mene je kričala, dajmo malo pospešiti, saj se da hitreje kot ti misliš. Koliko časa sem vztrajala v tem? Do tega poletja. Ko sem imela polno kapo vsega. Zame je bilo to poletje točka preloma. Ali bom šla naprej, ali stagniram? Odločila sem se, da grem naprej. Dokazala sem, sama sebi, da je mogoč napredek. Hitreje, kot sem si upala. Vrgla sem se v vodo, brez da bi razmišljala kaj je prav in narobe, kaj me čaka in kaj ne. Plavala sem! Veste kaj? Temu tempu se prilagodimo. Človeška rasa se prilagodi vsaki spremembi. Ampak, kot je rekel moj profesor na fakulteti, da smo ljudje politične živali. Ker ves čas 'meljemo' v sebi in politiziramo. Človeški nagon, ko je prisiljen in primoran stopiti v situacijo, naredi korak hočeš ali nočeš. Plavaš, ker veš, da drugače ne boš mogel naprej. Zato ne morem več verjeti trditvi, da je treba trdo delati. Ko se odločiš in ozavestiš greš naprej. Ni dram, ni zgodb. Hodiš in se premikaš s popolnim zaupanjem vase in močno vero vase, da gre, da se da. Greš s tokom. Se pravi narediš korak k spremembi, ki te kliče in zaupaš 10000%. Ne razmišljaš kako bo in kaj bo prinesla situacija. V trenutku, ko začnete dvomiti kaj bo prinesla situacija, ste se odmaknili od sebe. Da se priti na lahek način do svojega cilja. Cilje je treba videti, živeti, kot da so že pri nas.
Kaj mi je dalo misliti, da sem naredila korak k temu?
Postavila sem se v kožo poznega najstnika. A veste, ko si star 16 - 20 let? Kaj ste takrat razmišljali?
No jaz sem pri sebi ugotovila nekaj. Ko sem bila sama najstnica me je brigala politika, brigalo me je kaj se okoli mene dogaja, brigalo me je kaj si ljudje mislijo o meni - tako je še danes. Brigalo me je, kaj prinese jutri, brigalo me je, kaj bo naslednji korak, brigalo me je od kje se bo pojavil denar, ker sem vedela, da se bo. Brigalo me je za vse. In kaj sem verjela? Verjela sem vase in v svoje sanje.
Bila sem ves čas prisotna v trenutku. Zavestno prisotna. Kaj lahko naredim, da dosežem svoj cilj? In to me je gnalo naprej. Takrat sem naredila največ. In kaj sem storila. Vstopila sem v vlogo tega najstnika. Samo postavila sem se v energijo, da sem jo občutila. Toliko, da sem jo prevzela. In začela vsak dan s to energijo postavljati svoje projekte za naprej.
Da se. Gre hitreje. In ni nemogoče. Učimo se od naših otrok in jih ne obsojajmo kako so zablojena generacija. Niso! Le vidijo drugače in imajo rešitve, da nam pokažejo pot, kako živeti drugače. A ker odrasli utišamo njihov glas, se nehajo oglašati sami in se izgubijo v svetu manipulacij. S tem izgubijo sebe, kot sem se izgubila jaz.
Dolgo časa sem iskala odgovore v sebi in pot nazaj. Da mi je danes jasno zakaj sem bila upornik, kaj me je vsa moja pot učila, na kaj so me pripravljali starši in kakšen poligon so mi ustvarili. Danes vem, zakaj sem imela toliko jeze v sebi. Danes vem, zakaj se jezim, ko se razjezim in to si dovolim. Ne, ne rabim biti popolna. Dovolim si biti bitje z vsemi občutki. Od joka, žalosti, jeze, vseh čustev, ki priplavajo na površje. Ne držim jih v sebi, temveč jih izrazim. V svoji ranljivosti, je največja moč. Ko si jo dovoliš izpostaviti, si dovoliš vse. Vem, ker sem otrok resnice in prebujevalec. Vsi skupaj smo eno in tvorimo celoto.
A dokler bomo zanikali sebe, te celote ne bo moč videti. Ko se spremenimo mi, se vsaj 5 ljudi okoli nas spremeni. Ker vidijo spremembo v nas.
Sama sem dokaz svoje spremembe. In tako sem ponosna nase in na svoj uspeh. Moj uspeh je to, da sem se naučila stati v svojem stebru moči. Ne želim dajati pomen dramam, ker to ni bilo moje prepričanje in ne želim dajati pomen, nečemu, kar ni uglašeno z menoj.
Tako želim videti vas. Čas je da vidite sebe kot dragulj, kot nekdo, ki je sposoben narediti vse, kot nekdo, ki verjame v vas. In jaz verjamem v vas. Zato niste sami.
Bodite ta luč, ki kliče k spremembi v vas. V to kar verjamete, to ste z vsem bitjem svojim.
Z ljubeznijo,
Aleksandra Rehar
Za reading, medijstvo, coaching ali druge oblike terapij in svetovanj mi pišite: flyinwings.ar@gmail.com
