Perfekcionizem
Danes bom pisala na temo popolnosti ali drugače povedano perfekcionizma. Kajti vse preveč ljudi živi za sliko "popoln" biti popoln, delati vse kot po nareku, biti popolne postave, biti lepo oblečen biti popolna oseba brez napak. Oh, da sem to napisala je čutiti težo. Konstantno nekaj 'biti'. To je težje, kot če bi živel povsem spontano in užival svoje življenje dan za dnem in v okusih kave, sladoleda, igri ipd. To je za moj pogled in moje mnenje 'pravi' način življenja. Živeti življenje v okusih in barvah. Majhne stvari nas naredijo velike.
Moje življenje je daleč od 'popolnost' in niti ne želim si tega. Vse kar sem si želela imam ob sebi. To je moja družina. Ljubeč partner, čudovita hči in dva čudovita člana maček in pes, ki mi kravžljata včasih živčke, a po drugi strani zaradi njunih karakterjev me vsakič spomnita - kdo sem. Kaj izražam in kaj odsevam. V mojem pogledu je tako življenje 'popolno'. Ali potrebujem živeti za kaj več? To poglavje puščam odprto življenju, ki mi kaže zakaj je vredno živeti za kaj več.
Zdaj vas vprašam ali živite svoja življenja tako popolno, kot se radi trudite, ali pa ste si sami nadeli masko in se pretvarjate 'biti' nekaj ali nekdo, ki to sploh niste?
Zakaj sem danes izbrala prav to temo? Ker je čas, da se ljudem pove na glas. Biti nekaj ali nekdo in se pretvarjati za vsem kar niste, je povsem drugače od človeka, ki si dovoli biti kar je - avtentičen. To pomeni, da si v pravem pomenu besede z vsem bitjem v celem telesu dovoliš biti ti.
Sem oseba, ki si dovoli biti ranljiva z vsemi napakami, z vsemi nepopolnostmi in ker mi po domače povedano "dol maha" kaj si kdo misli o meni. Ne trudim se ne ugajati, ne trudim se biti vsem všeč. Ker v resnici dobro poznam sebe, da vem kdo sem. Ne potrebujem nikogar - kot le sebe. To je moja najboljša družba. In dovolim si ob vsem spoštovanju vseh izražati svoje napake skozi svoje pisanje in tudi slovnične! Če vas je to zmotilo, kako sama pišem - potem je nekaj v vas znotraj, kar ni v soglasju/sozvočju z vašo dušo/vibracijo. Delate stvari, ki motijo vas in ne moj zapis ali sovnica. Torej se vprašajte: "Zakaj me je ta zapis tako zmotil?" Ali pa si ne dovolite biti avtentični. Kaj je v vas znotraj samih, da vam preprečuje živeti avtentično življenje in pravega vas? Nekaj v vas, vam je dalo občutek "nesigurnosti" in se vprašajte zakaj je temu tako.Sama imam svoje ogledalo in obožujem ga, če si sama nisem všeč je oseba na drugi strani ogledala povsem sproščena in si je všeč. Torej mi ogledalo pokaže, da moram v sebi spremeniti navade in hibe.
Vam sem hvaležna, ker me ves čas popravljate kaj je prav in kaj je narobe. Hvaležna za vsak kompliment. A najbolj hvaležna sem sebi in sama nase sem ponosna, na svojo prehojeno pot. Saj sem s svojo potjo pripomogla že marsikateri duši, ki gre po enaki poti, kot sem jo hodila sama. To je povsem dovolj - imam sebe in svojo vero vase! To šteje!
Zato vam polagam roko na srce. Če se nahajate v okolici takih ljudi, ki vas skušajo 'prikrito' sabotirati ali pa vam ne privoščijo uspeha, ali pa imajo v resnici dovolj dela s seboj, jim samo elegantno nastavite svoje ogledalo. Pri tem jih dobro opozorite, da ko bodo stopili v vaše čevlje in hodili vašo pot, naj vam povejo kako se počutijo takrat. Do takrat pa se jim samo zahvalite za družbo/sodelovanje in jim pošljite blagoslove ljubezni. To je vse. Zaključite pogovor in odkorakajte mirno naprej. Take osebe ne sodijo v vaše življenje in čas je, da naredite svojo invnturo pri sebi, kdo so še ljudje, ki si po vašem mnenju zaslužijo vaš dragocen čas.
Nihče nima pravice na tem svetu, da bi vam govoril kaj je za vas prav. VI STE TISTI, KI VESTE! Pika.
Sama sem se dolgo časa vila v občutkih krivde in nezmožnosti. Občutki krivde, ki so mi jih naložili v zelo lep zakoreninjen vzorec iz srednje šole, da jaz ne znam pisati esejev, in da ne znam pisati slovnično pravilno, je pustilo v meni veliko blokado. Nisem mogla skupaj pred leti spraviti iz sebe niti dva stavka napisanega in zato sem potrebovala leta in leta svojega življenja ozaveščanja in rasti, da sem zakorakala in se opogumila pisati svoje bloge, ki dosegajo visoko branost. Kar sem sama zelo presenečena in je povsem nad mojimi pričakovanji. To je za marsikoga velik zalogaj, še večji je, ko začneš izpostavljati sebe širši javnosti. Kajti tega pred leti nisem bila niti zmožna. Danes vem, da si dovolim biti vse. Popolno - nepopolna. Hvaležna sem vam za vse, dragi moji in to je nekaj kar rada počnem. Ljubim pisanje! To je nekaj kar napolni mojo dušo in srce.
Ne želim, da soodite ljudi. Temveč jih opremite s pogumom, ljubeznijo na njihovi poti. Z nekim namenom je človek prišel na vašo pot. A čas pokaže zakaj je temu tako.
P.S. ta zapis ni slovnično popravljen in je avtentičen!
Želim vam super čudovit dan z soncem in ljubeznijo obdan,
Aleksandra Rehar
Če imaš morda vprašanja ali pa bi rad prišel k meni osebno na coaching, medijstvo, reading mi piši: flyinwings.ar@gmail.com
