Stati za resnico, za svojimi občutki, za svojo močjo...
Mnogi, ki me poznate bodisi osebno ali skozi svoje delo veste, da stojim za resnico in raziskujem resnico ugotavljam pri sebi na podlagi svojih izkušenj in še vedno podvomim v vse kar počnem. Kar je po svoje prav, saj me dvigne nad iluzije in razgrne marsikateri odgovor oziroma prinese novo spoznanje. Pri vsem tem se ne oziram na mnenja drugih, ker vem, da je to le njihov pogled.
Ko sem bila na dopustu, sem se veliko spraševala, kaj je res, kaj od tega je vse resnica, ki nam jo prodajo bodisi v medijih ali skozi druge zgodbe. V svojem življenju sem vedno podvomila v vse, ker taka po naravi sem. Verjela nisem nikomur niti kupovala druge zgodbe. A vseeno se na čase ujamem v zanko, ko začnem kupovati tuje resnice. Kar je popolnoma delovalo v nasprotju z mojim višjim namenom. Zlezlo je hočeš nočeš sugestivno v mojo podzavest in se v meni zakoreninil v močan vzorec. V meni je to posledično delovalo, da sem postala potrta in kot, da sem zašla s poti, občutek v meni - da nekaj ni ok. Občutek, ko preprosto veš, da ne deluješ iz višje vibracije. Zato ne želim, da se zapletate v zgodbe drugih, temveč se zanesite nase in na svojo intuicijo. Ta je prava in vedno prava. Nihče ne more vedeti, kaj je prav za vas, kot le vi sami. In danes je namen, da se vprašate sami: "Kje je resnica za vas? Kaj je resnično za vas? Kaj deluje v vas samih?" Občutek, ki ga prejmete, ko se to sprašujete ves čas, vam pokaže vašo resnico.
Jaz vam lahko podam svojo izkušnjo, a je to moja prehojena pot. Za vas bo delovalo popolnoma nekaj drugega, in s svojo potjo vam kažem le eno izmed poti (eno od možnosti). A sami pri sebi veste, da to ni edina pot in da je možno živeti drugače (da je lahko mnogo več možnosti in izbir na voljo).
Mnogi v meni iščete odgovore, ki vam jih kot oseba, ki je kanal poda. A na vas samih je ali to informacijo uporabite ali ne. Tukaj še vedno velja Zakon svobodne volje in izbire. Nikakor drugače. Mnogi izmed vas iščete zagotovila za svojo pot in garancijo, da je vse ok. A tega zagotovila ni. Bolj, kot to, nas vesolje sili k brezpogojnemu zaupanju. Ne morete vedeti vsakega naslednjega koraka v naprej in v prihodnost. Kajti, ko se oklepate prihodnosti, ne živite v svojih občutkih. Ampak živite v občutku, ki temelji na prihodnosti. Kar vam ne more prinesti manifestacije tukaj in sedaj.
Tako z ujetostjo v 'jutri' se ujamete v zanko zamujenih priložnosti. Vaš fokus temelji na tem kaj bo jutri. A trenutek tukaj in sedaj vam jasno kaže znake bodisi skozi odgovore ljudi, občutke, nebeško vodene znake, in vi jih spregledate/preslišite in zanikate. Tako ste se oddaljili od sebe in svoje lastne resnice. Nato sledi jeza, obup, žalost in igra žrtve: "Zakaj vam še ne uspe v življenju, tako kot drugim?".
Ko opazujem svojega otroka, mi jasno kaže kaj je preprosto in kaj ni. Otrok je še kako dobro moje ogledalo, v katerem se lahko zelo dobro pogledam in ugotovim, da življenje je mnogo bolj preprosto, kot se zdi. Moj otrok, je otrok radosti - to je njena misija. In zato vem, še preden je prišla na ta planet. Od nje se učim sama, je moja najboljša učiteljica. Hvaležna sem, da me je izbrala za mamo. Ne glede na to, kakšen poligon ji bom pripravila kot mama in njen oče, ki ji prav tako igra zelo pomembno vlogo v življenju. Resnica je, da ona stoji v svoji energiji, ko mi marsikdaj pokleknemo. Ima svojo voljo in ne odstopa niti za milimeter od tega in vztraja v svojem prepričanju, vse dokler ena stran ne popusti. "Stara šola" bi jo še kako 'ukalupila', ker je marsikomu naporen otrok, ker ni po merilih in ne počne stvari, ki jih počnemo mi, temveč nasprotno. Ko je njej dolgčas, bo za pozornost, da jo pridobi naredila vse. Kaj to pomeni? Da bo začela nam odraslim pritiskati na gumbe, ki nas spravljajo ob živce. Ne in otrok ni poreden. Otrok prav dobro ve, kdaj in kako doseči svoje. Zato so otroci pravi mali čarovniki. In oni stojijo za svojo močjo in svojo resnico in to tudi pokažejo, še preden spregovorijo. Termina 'priden' in 'poreden' bi sama izbrisala iz slovarjev SSKJ. Zame to ne obstaja. Ko otrok izraža svoje občutke je tako prav. Bolje kot, da jih potlači in ne upa kasneje izraziti občutke, ker ga je strah, da bo bodisi tepen ali da bo kaznovan na drugačen način. Otroku prisluhneš, ko je v stiski in tudi poveš ali razložiš mu zakaj neko vedenje ni dopustno oz. primerno. In tukaj se vzorci že od malih nog v otrokovo zavest zasidrajo, ki priplavajo na površje nekje po 20. letu njegove starosti, ko se želi kot oseba definirati s svojo osebnostjo, s svojo močjo, kot bitje luči in pravo identiteto za kar je prišla ta duša na svet.
KAJ PA ODRASLI?
Odrasli ne delujemo tako. Zakaj? Ker velikokrat delujemo povsem iz razuma. Iz glave. Premišljujemo kaj je prav, kaj je narobe. Tako se počasi utesnjujemo, da dušimo sami sebe v lastnih občutkih. Zakaj je preprosteje verjeti, da se nam godilo veliko slabše, če ne bomo pridni in ubogljivi, kot pa če bi spustili nadzor in delovali iz svoje notranje moči in bili mi? Zakaj predajanje moči drugim lažje, kot če bi delovali tako kot si želite vi? V skladu z vašo resnico? Zakaj je to tako težko? Vem, kaj vas bo večina odvrnila: "Ker me je strah, ker imam občutek, da ne zmorem sam/a, ker je pot neznana ne vem kaj mi bo prinesla...itn." Pa ste kdaj se vrnili v svoj spomin in pogledali nazaj v sebe, kako vam je bilo prvič, ko ste začeli voziti kolo brez koleščkov ali prvič plavali brez rokavčkov? Jasno, strah je bil prisoten pred padcem ali da bi potonili. Ampak sam nagon človeka nam veleva, da ne glede na vse se bomo potrudili, da do tega ne pride. In smo hočeš nočeš odkolesarili ali odplavali. In uspelo je, ker nekje zadaj je bila močna volja, vera in občutek zaupanja vase, da zmorete. V življenju ni nič drugače. Z nami in primerjalno z otroškimi mislimi in razmišljanji ni nič drugače. Vsi mi smo otroci v sebi. Vsi mi delujemo tako, in otroška radost in veselje nam oplemenitita dan. Medtem, ko negativna razmišljanja, odgovornost, prilagodljivost drugim, ne izražanje sebe (svoje resnice) vodi v povsem drugo smer, ki jo v svetu ne želimo več gledati niti živeti.
VSI MI SI ZASLUŽIMO BOLJŠE ŽIVLJENJE IN BOLJŠI SVET. ZASLUŽIMO SI TO IN TO JE NAŠA ROJSTNA PRAVICA!
Ampak le pozitivna naravnanost v glavi ne zadošča več. Potrebni so koraki v delovanju. Na tem čarobnem planetu Zemlja ni več prostora ne časa za oklevanje, za čakanje v nedogled. Kot sami vidite so energije Lady Gaie (matere zemlje) zelo močne. Prebudila se je ženska energija, ženska vibracija, ki nas uči sočutja do sočloveka, ki nas uči medsebojnega sodelovanja, ki nas uči dopuščanja, da smo kar smo v svoji naravi - človeka. Uči nas modrosti, uči nas harmonije, spodbujanja, ljubezni, zaupanja, živeti svojo resnico in svojo notranjo moč z namenom pomoči drugim. Uči nas sprejemanja različnosti in ne ločevanja. Uči nas, da smo harmonija in enost, luč in svetloba na Zemlji - to je ZLATA DOBA.
Priprave na to obdobje so se začele s prehodom v leto 2012. V vseh teh letih je potekalo intenzivno čiščenje planeta, kar se je jasno pokazalo z velikim številom odhodov duš in seveda drugimi spremljajočimi pojavi (nesreč, vojn, elementarnih nesreč in drugih pojavov). Čiščenje še ni končano, saj se mora v nas prebuditi nova zavest in pri tem mora odpasti vse staro, kar ni v skladu s prebujenim bitjem luči. To leto je še posebej intenzivno leto v čiščenju nas samih, naše resnice, naših odnosov do sebe, do drugih. Kar ne želimo sebi, ne privoščimo niti drugim. Ozrite se vase in si napišite na list papirja: "Kako ne želite, da se z vami ravna?" Ko boste prebrali kaj ne želite, potem tudi vi enako delujte. Ne zadajajte ostrih besed drugim, ne obsojajte drugih na njihovi poti, ker ne veste zakaj in s kakšnim razlogom so takšni, ne sovražite, temveč ljubite sebe, ljubite druge pošljite jim blagoslove ljubezni, tudi, če mislite, da jih ne potrebujejo. Prav oni jih najbolj potrebujejo. Bodite iskreni do sebe in drugih, pogovarjajte in komunicirajte JASNO. Izražajte vaše občutke, misli in dovolite tudi drugim izražanje njihovih občutkov. Ne tlačite ljudi dol z namenom moči in nadvlade (kajti to je glas ega), temveč jim pomagajte na njihovi poti, pohvalite jih za dobro opravljeno delo/dejanje, spodbujajte sebe in druge, da bodo boljši v tem kar že so. In dovolite si živeti sebe in svojo resnico.
KAJ PA STRAHOVI?
Bolj, ko sem premišljevala ali je strah dober ali slab. Sem spoznala novo resnico o strahu in dobila povsem nov pogled. Strah je povsem ok, dokler je ta v občutku strah pred novim, kar nas vodi v nove izzive. Ta je ok in je povsem naraven. Strah nas ohromi takrat, ko mu predamo moč in mu dopustimo, da nas zaobjame v celoti. Ko nas ohromi do te mere, da ne upamo nikamor. Tak strah ni več zaželen in je čas za soočenje z njim. To pomeni, da zakorakamo v sam strah in se s predihavanjem in zaupanjem korak za korakom soočamo z njim, vse dokler ne izgine. Tukaj je potrebna vaja in morda večkratno ponavljanje, saj določene stvari gredo hitreje, določene pa potrebujejo svoj čas. Da bi strah svoj premagali, greste do točke vsakič dlje. Sama imam določene strahove, ki so lahko tudi spomin preteklega življenja. In ta se pojavi na višini - padec navzdol. Velikokrat sem imela ponavljajoče se sanje kako padam v globoko brezno, ki mi je kazal moj strah. Ko grem v hribe se znova pojavi na skalnatem področju, kjer je pot zahtevna. A vsakič se soočam z njim, če tudi to pomeni, da se usedem dol in hiperventiliram zraven, in predihavam svoj strah. Vzamem si potreben čas (čeprav me obsojajoči pogledi gledajo: "Kaj hodiš v hribe, če te je strah?" Se sama ne oziram na njihov pogled, je samo njihov pogled.), da prediham, dokler panika ne popusti. Ko popusti si rečem samo še malo je do vrha, ko boš uzrla najlepši razgled in zaslužila nagrado. Tako pomeni zakorakati v sam strah. Ni lahko, a je vredno in to pomeni ven iz cone udobja (ven iz občutka varnosti).
Ko se odločite zase in stojite za svojo močjo - se zaveste v trenutku, da je ni stvari na tem svetu, ki je ne bi zmogli. Zmorete več kot si mislite, da lahko v tem trenutku. Mati narava nam je podarila nagon in občutek, zaznavanje in vedenje - INTUICIJO, ki nam nikdar ne zataji. To je naš naravni kompas, ki nas vodi po naši poti.
Upajte si skočiti v morje vaših sanj.
Z ljubeznijo in objem <3
Aleksandra Rehar
Za naročila na termine za coaching in medijstva/readinge: flyinwings.ar@gmail.com
