Od transformacije do prebujenja...
Kar dolgo se nisem sedaj oglašala nič po facebook-u ali mojem blogu, kajti potrebovala sem oddih. Od vsega skupaj...kot bi rekli: "Daleč od ponorelega sveta". Potrebovala sem ga krvavo, saj se je v meni nabiralo že preveč stvari in nekatere "miselne šare", ki jo je bilo potrebno odplakniti stran za vse večne čase.
Ko sem prispela na dopust sem vsrkavala vase novo okolje, nov vrvež, novi obrazi, ljudje, način življenja tu, ki je kot za vsa obmorska mesta značilno, čas teče počasi. Umirjeno. Nihče nikamor ne nori - no razen mularije, ki se jim dogaja na polno, še natakar kateremu si naročil kavo si vzame čas za pripravo le te. In kot običajno, sama sem navajena precej hitrega tempa in seveda norenja...se sama nisem mogla umiriti.
Nikakor najti mir. Nikakor umiriti svoje misli, notranjost. Vse me je gnalo k hitenju in norenju. Nakar mi moj tihi glas prišepeta: "Alex na dopustu si? Umiri se. Kaj si nisi tega želela? Nisi hotela to?" Nakar si v mislih odvrnem odgovor: "Sem ja, samo nikakor nisem pomirjena znotraj sebe. V skrbeh sem. In skrbi, ki me tarejo že nekaj časa. Kam naprej, kako naprej?" Nakar mi tihi glas odvrne: "Pusti skrbi in strahove za seboj, za vse je poskrbljeno in uživaj dopust, kot si si ga želela."
Ja in prav ta glas je glas mojega vodnika. Predala sem se. Nisem se trudila več razmišljati ne kako, ne zakaj. Pustila sem vse skupaj. Nisem imela niti navdiha za motivacijske misli, ki jih objavljam na facebook-u. Praktično prazna glava, še knjig nisem vzela s seboj, niti si nisem šla kupiti kako "trač" revijo, kot običajno. Moj dopust je letos povsem drugačen od vseh ostalih.
In kar je motilo moj nemir - je sam ego. Ja, ne boste verjeli. Ego je motilo to, da ni letošnji dopust tak kot je bil vajen do sedaj. Temveč drugačen. Želel mi je prikrajšati užitek in čas, ki ga preživim z družino. Saj je iskal razlog kot sredstvo zakaj mi letos ne bi bilo dobro?! Hja glej ga zlomka, in tako prikrito je to.
Ampak ves ta čas se nisem dala motiti in zaupala sem svojemu glasu. In transformacija, ki se je začela v meni je moj novi jaz. Moje delo, drugačno kot do sedaj. Ne vem še kam točno se bo obrnila moja prihodnost. A nekaj zagotovo vem. Rada delam, to kar delam. Sem roka, ki je podana med nevidnim svetom in vašim svetom, z namenom pomoči. In to sem jaz. Ta roka. Prej mi ni nikoli ni bilo jasno zakaj sem dala strani ime "Flying Wings". Danes razumem pomen vsega skupaj. Po 5-ih letih dela z vami, razumem kaj je moja misija. Vem, da je to nekaj, kar si še včasih sama težko predstavljam, večje od mene same. In vem kaj je moje poslanstvo. Moje poslanstvo je pomagati vam nadeti krila, ko sami ne najdete več poti ven.
A, da sem prišla do te poti je veliko dela na sebi, ogromno transformacij, veliko izgub. Praktično moje celo življenje, je zahtevalo od mene veliko naglih sprememb v zelo kratkem času. V delo na sebi me je vpeljala moja "nebeška mama", pri mojih ranih 14-ih letih, tako sem počasi spoznavala, svet nevidnega, svet duhovnega, svet osebne rasti...in to je že več kot 20. let dela na temu (zavestnega), tega nezavednega odkar se zavedam sebe, od 6-ih let. Kogarkoli, ki me pozna že od majhnih let mi pravijo, da sem bila od nekdaj mala "čarovnica", le da se takrat nisem zavedala tega v takem pomenu.
A hvaležna sem moji "nebeški mami" - moji vodnici, ki me je od malih nog peljala na pot, za katero si niti v snu ne bi mislila, da bo to postala moja pot. Resnično nisem vedela, da imava tak "dušni" dogovor. Vse svoje življenje sem si predstavljala, da bom počela povsem "Zemeljske" službe in biti "normalna", saj sem sama po značaju povsem "prizemljena" in z nogami trdno na tleh. A so v življenju stvari, na katere nimaš vpliva. Da sem spoznala ta pojav, kako je to, ko ne moreš vplivati se je dogajalo cel niz dogodkov, ki so me pripeljale na pot medija. Komunikacija s preminulimi je v meni dvignila nov nivo spoznanj. Da so te duše še kako žive, da ta svet v resnici obstaja. Sama sem sprva mislila, da to ni res. Dokler nekega dne nisem videla, da nisem edina, ki to vidi. In tukaj se je moja pot začela. To je bila moja največja transformacija življenja do prebujenja sebe.
Ob vseh teh dušah sem spoznala samo sebe. Spoznala sem kdo sem v resnici. Kdo sem jaz. Kaj sploh počnem na tem svetu in da želim imeti to povezavo še naprej. Kot je rekel mali princ: "Bistvo je očem nevidno". In to še kako drži.
Spoznala sem veliko duš, ki so živele svoj del poti na Zemlji, a niti ene ni, ki bi bila razočarana. Vse so končale to pot, da začnejo na novo. Se rodijo na novo. Kot se rojevamo vsi z vsako novo transformacijo. Naj bo velika ali majhna, boleča ali neboleča, polna ljubezni ali lekcij. Vse je to del nas. Ko se naučimo to sprejeti, kot del nas, potem nobena pot ni več tako težka. Sprejmeš jo, ker veš, da vsakič lahko začneš znova. Jutri je nov dan in lahko napišeš svojo novo zgodbo, začneš novo službo, karkoli te naredi srečnega oz. notranje izpopolnjenega v sebi.
Bistvo, ki je očem nevidno je ključ = ZAUPANJE. Zaupanje, da lahko, da zmoreš. Da veš, da ves čas, kar izbereš kot del poti je z nekim razlogom, prav, da tako je. Čas kasneje pokaže, zakaj je temu tako. A vendar brezpogojno biti predan sam sebi in vedenju, da zaupaš.
Moji vodniki so mi na začetku dopusta rekli prepusti skrbi, vse je urejeno. Kaj mi preostane? Zaupam, učim se iz dneva v dan bolj brezpogojno zaupati. Ampak v praksi? Razumski človek bi mislil, da nekaj odgovornosti za življenje pa moraš imeti. Ja deloma, a ta odgovornost je, da deluješ s tokom misli, ki te obdajo s pozitivnim, z smehom, z ljubeznijo. Le tako, se manifestacija lahko začne. Da je za vse ob pravem času na pravem mestu. Vse ostalo prepustiš, da se odvije s tokom.
Energije nas vse bolj usmerjajo v to pot, da se naučimo brezpogojne ljubezni in k temu kot posledico tudi zaupati. Biti z mislimi prisoten ves čas v trenutku. Obdan s pozitivnimi afirmacijami in ljudmi s katerimi smo skupaj srečni in ki v nas premikajo meje onkraj mogočega.
Zavedajte se, da na tej poti niste sami.
Z morskimi pozdravi,
Aleksandra Rehar
Če želiš več ali pa coaching z menoj mi piši za prosti termin: flyinwings.ar@gmail.com
