Mame in otroci....

Danes, ko smo vpeti v tempo življenja in smo kot na samem "avtopilotu" iz dneva v dan smo postali suženj našemu lastnemu umu. Ne dovolimo si pa biti več bitje, ki ne bi imelo kontrole nad življenjem...Vse povsod je potrebno imeti načrt kako in kaj se nam bo nekaj zgodilo in kaj vse nekomu hodi po glavi in kako bomo otroku prihranili vso skrb in naredili vse namesto njega, ker sam ne more. Dolgo sem se spraševala vprašanje: "Pa ljudje sploh še znajo pluti s tokom? Si sploh lahko predstavljajo življenje brez kontrole?" Večina jih bo odgovorilo z NE. Zakaj? Ker nas sistem zavre na vsakem koraku. In ker predajamo moč drugim.

Sama sem prebujevalka ljudi, ki jim želi povrniti to moč. Vrniti nazaj k sebi, nazaj k izvoru. Ne želim več gledati ljudi, kako so odvisni od sistema. Želim spreminjati ta pogled na svet - saj nam kot bitju to pripada! Dopuščati mnenja, poglede, stališča brez obsojanja in sodb - še najmanj, pa da obsojamo sebe!

Le kako to preprečiti?

Sama sem lahko luč vam in vi drugim...Vsak posameznik lahko spreminja svet na boljše le če to resnično in iskreno želi iz srca brez tekmovalnosti, sovraštva, zavisti itn.

Ampak kje začeti?

Drage mame začne se vse pri nas! Ne delajmo otrok odvisnih od sebe in jih ne priklepajmo nase. Vem marsikatera mama me bo zdaj linčala "kako si drznem". Ja in si! Sama sem mama in želim, da ko moj otrok zraste, da je samostojen in me ne bo skrbelo kako bo preživel v tako resnično krutem svetu. In tukaj se prične vsa kontrola. Povsod želite voditi življenja vaših otrok. Jim delate domače naloge namesto, da bi jim dopuščali samostojno razmišljanje. Vi pa lahko pomagate z usmerjanjem kako naj to nalogo naredi sam. In to ne gre le za šolske dejavnosti, temveč že pri samem gibanju, kjer se otrokov razvoj šele prične. Ne stojte za njim in ne kontrolirajte kje se bo lahko poškodoval. Naj pade, tako se bo naučil svoje prve lekcije, kaj pomeni bolečina in česa ne želi več kreirati v življenju. Japonski pregovor je zelo jasen, ko je oče rekel svojemu sinu, ko sta lovila ribe: "Prvo ribo ujamem jaz - nato si jo boš sam." Pokažite otrokom prvi korak, nato naj ga naredi sam. Morda mu na prvo žogo ne bo uspelo, vendar v drugem in tretjem poskusu pa že. Otroci so odlični kreatorji in vedo veliko več. Ne pomanjšujmo jih zato, ker so "otroci" majhni in ne vedo nič. Vedo! Njim je intuicija in čutenje prvi korak s katerim pridejo na svet. Zaznavajo s čuti! Vsako situacijo zaznajo veliko prej. Zato čutijo naša čustva in vedo, kdaj smo v stresu, kdaj slabe volje in kako se počuti. Takšen bo potem njihov odziv. Saj zrcalijo nas! In seveda, kot starši smo odgovorni, da jim dopuščamo izbiro.

Kaj to pomeni dopustiti?

Jasno, da otroci v fazi razvoja morajo poznati neke omejitve, kaj se ne sme in kaj lahko. Vendar s tem, da jim bomo govorili: "Ne delaj tega in onega." Jim raje ponudimo vprašanje , ki jim omogoča izbiro:" Kaj bi zate pomenilo, če izbereš to (situacijo, predmet, itn.)? In kaj, če ne izbereš tega?" Tako boste ustvarili samozavestne junake, ki bodo vedeli, kaj je za njih prav. In enako velja za vas. Ko boste dopustili, da ste sami samostojno bitje in vzljubili sebe, boste s tem tudi vi kot starš najboljši zgled in vzor.

In ker....

Ker imam rada otroke. Gledam iz dneva v dan kako so nesrečni. Kako sporočajo svojo stisko staršem, ki so velikokrat "gluhi" in jih ne slišijo - to ne pomeni, da so vsi starši taki. Ker želim, da se jih sliši. Ker želim, da jim omogočite samo tisto osnovno kar otrok resnično potrebuje - vašo naklonjenost, ljubezen. Ne potrebuje video igric, televizije in milijon igrač. Otrok resnično potrebuje starša, ki bi imela čas, da sta lahko učitelj učencu, ki jih pripravi na življenje skozi igro!

Življenje se lahko prehitro konča. In zavedajte se, da je vsak trenutek in čas, ki ga preživite z vašimi otroki dragocen in neprecenljiv!

Živite zdaj in v tem trenutku, ne kaj bo jutri. In v izgovoru koliko obveznosti še imate. Bodite odkriti do sebe, te obveznosti ste kreirali sami! Otrok ne potrebuje nešteto obšolskih aktivnosti, zato da se mu zapolni čas, ker vi ne veste kaj bi z njim. Ne. Otrok je tukaj zato, ker ste ga kreirali, mu dali življenje in bodite tukaj zanj! Brez izgovorov ne da se, ne morem ga vzgojiti, ker je prezahteven itn.

Vi ste kreator vaših misli, vaših občutkov in prav tako otrok. Zato delujte skladno v harmoniji v dopuščanju in izbiri in brezpogojni ljubezni!

In ne gre se zato, da bi bili ves čas popolni! Kaj če ste popolno - nepopolni in nepopolno popolni. Vse je v dopuščanju vas samih. Vi veste kaj ste in bodite to kar že ste in kar že veste, da ste. Vse ostalo pa prepustite toku z malce več zaupanja in veliko manj skrbi. Naredite si iz vašega življenja najboljše!

---

Ne rabiš biti popoln, da si sprejet/-a. Lahko si nepopoln/-a in najboljša verzija sebe. ~ Aleksandra Rehar